Primerjava očesnih protez iz specialnega stekla in umetne snovi
Steklo |
|
| Prednosti: | Slabosti: |
| bolj gladka površina, ker je polirana nad ognjem | krhkost |
| boljša nošnja, saj je iz anorganskega materiala | pozimi hladnejša kot oko iz umetne snovi |
| dobra omočljivost, tekočina tvori enakomerni drsni film na stekleni površini | |
Umetna snov |
|
| Prednosti: | Slabosti: |
| v načelu obstojnejša | manj gladka površina, saj je polirana samo mehansko |
| pozimi termično boljša kot stekleno oko | možne so alergične reakcije na umetno snov |
| ni omočljiva, tekočina ne teče enakomerno in naravno po površini iz umetne snovi | |
Steklena proteza se izdela v prisotnosti pacienta in pacient jo lahko takoj vstavi in nosi.
Pri protezi iz umetne snovi sta za izdelavo in prilagajanje potrebni 2 srečanji v roku nekaj dni.
Omočljivost površine steklenega očesa in očesa iz umetne snovi s fluorescenčno tekočino
| Steklo | Umetna snov | |
![]() |
Vsaka proteza se omoči s kapljico tekočine. Tako je vidna različna reakcija tekočine. | ![]() |
| Tekočina se porazdeli po stekleni površini in odteče enakomerno in naravno. | Na površini iz umetne snovi se tvori kapljica, ki površine ne omoči. | |
![]() |
Za ta fenomen so odgovorne različne površinske napetosti materiala. | ![]() |
| V primeru steklenega očesa je podana enakomerna porazdelitev tekočine na površini. Solzna tekočina deluje kot drsni film med vekami in protezo. | V primeru očesa iz umetne snovi lahko to vodi do prekinitve solznega pretoka in do draženja veke in povzroči vnetja. |
*) po Dr. M. Härting
![]() |
Nenošeno stekleno oko: |
![]() |
Nenošeno oko iz umetne snovi: Poleg defektov na površini so vidne tudi za plastična očesa karakteristične, paralelno potekajoče praske.Te nastanejo pri poliranju proteze. |
![]() |
Stekleno oko po 1 letu nošenja: Vidne so v različne smeri potekajoče sledi prask. |
![]() |
Oko iz umetne snovi po 1 letu nošenja: Vidna so nešteta, do 150 µm široka poškodovana mesta. |










